sreda, 31. oktober 2018



31.10.2018
18:39

17. DAN

NEVROLOŠKA AMBULANTA AISTI

Po dolgem času, smo končno spet dočakali malo toplejši dan. Zjutraj, ko sva vstopili skozi vrata klinike in se preoblekli v delovna oblačila, sva opazili in si rekli, da verjetno še nekaj časa ne bo dela, saj so imeli vsi pomemben sestanek. Odločili sva se, da se bova zadržali v hospitalu in delali družbo malemu, sicer agresivnemu maltežančku, dokler ne bodo končali s sestankom. 

Uro kasneje pa smo že imeli prvo operacijo in sicer operacijo diska pri psu pasme francoski buldog. Operacija je trajala približno eno uro. Po končani operaciji smo psa odnesli v boks in počakali toliko časa, da smo ga ekstubirali. Psu smo takoj odstranili kanilo in mu nadeli ovratnico in ovratnik, saj bi bilo to kasneje težje izvedljivo, ker je bil pes bolj agresivnega karakterja. 


Približno 20 minut kasneje smo imeli drugo operacijo in v bistvu je šlo še za eno operacijo diska pri psu pasme koker španjel. Obe operaciji sta se dobro iztekli, a oba pacienta bosta potrebovalo vsaj eno leto, da popolnoma okrevata. 



Prakso sva zaključili ob 15.00 in se napoti domov vstavili na železniški postaji Malminkartano, kjer sva si ogledali neverjetne grafite. Misliva, da za take umetnine potrebuješ pravo umetniško žilico. Tam sva se zadržali okoli 2 uri, saj je bilo grafitov zelo veliko in midvi sva hoteli dobiti sliko prav vsakega. Seveda sva posneli tudi nekaj slik naju in se z grafiti malo pozabavali.



 

Ko sva zaključili s slikanjem sva se odpravili proti Helsinkom, od tam pa do pristanišča, kjer sva kupili 4 karte za Estonijo, katero bomo obiskale to soboto. Pot do pristanišča ni bila enostavna in kot vedno sva se izgubili in se eno uro vozili s tramvajem v napačno smer. Ker sva imeli vsega že polno glavo, sva stopili do voznika tramvaja in ga prosili za pomoč. Ta nama je prijazno pomagal in z njegovo pomočjo sva uspešno prišli do željene destinacije. 


Utrujene in že malo sitne, sva ponovno sedli na tramvaj in se odpeljali do centra in nato proti domu. V topli kuhinji, sva si nato skuhali večerjo in jo z užitkom pojedli.

VETERINARSKA FAKULTETA

Pozno v jutro sva se odpravili na delo. Zjutraj kot po navadi ni bilo ne duh ne sluha o nikomer, nato pa so se študentje začeli zbirati za sledečo se vizito pacientov. Razumeli nisva ničesar, saj so govorili v svojem posebnem ugrofinskem jeziku. Najin najljubši španski veterinar je namreč izginil neznano kam in sva ostali brez osebnega prevajalnika. Zato sva se kar sami povabili na naslednje preglede konj. Prvi pacient je bil konj, ki je prišel na rentgensko slikanje pljuč, izvidi pa so bili kar dobri. Nato je prišel na rentgenski pregled še drugi konj ampak nisva sodelovali, saj je na hodniku na očesni poseg že čakal najin najlepši konjski pacient, zato sva šli do njega. Zaupali so ga nama, da so se lahko pripravili na poseg, skupaj smo ga spravili v sobo, ki je obložena z gumo in ga sediranega polegli na tla. Od tam so ga naprej prenesli v operacijsko sobo. Na sam poseg nama niso dovolili, saj so rekli, da je glavna veterinarka zelo živčna, saj je poseg tvegan ter miniaturen, konj pa je zelo velik in drag. Prijazno sva sprejeli zavrnitev in odšle naprej po hlevu, iskajoči za delom. Ravno nama je prišla nasproti veterinarska tehnica in naju prosila, če bi šle na pašnik po konja, ki sta doma na fakulteti in se študenti učijo na njima. Vesna je imela porednega Kessota, ki jo je kar dobro pogrizel. Urša pa je imela prijaznega Villeta, ki ji ni delal težav. Villeta je Urša nastanila v boks, Kesso pa je šel h kovaču (ženski kovač), saj je imel kopita že zelo zrabljena, kar ni preveč dobro, zato so mu nadeli podkve. Na kliniko je prišla tudi kobila, ki je imela en dan staro poškodbo desne sprednje noge. Tik na bicljem si je med begom poškodovala tetivo, imela je tudi počeno kost. Sicer ni izgledalo smrtno slabo, konj je še hodil. Naredili so mu ultrazvok, da so videli škodo na tkivu. Vse so očistili in rano povili ter ga dali v boks. Ko sva prišli z obilnega kosila, sva zagledali istega konja pred veliko sobo. Vprašali sva, kaj bodo z njo. Odgovorili so nama, da gre na evtanazijo, saj lastniki nimajo dovolj financ za zdravljenje, prognoza je slaba, konj pa je športnik (skakanje) in z njim ne bodo mogli več tekmovati. Takoj so se odločili za evtanazijo. Odločili sva se, da jo bova gledali. Kobilo so dali v sobo, bila je že pod pomirjevali, nato pa so ji skozi kanilo dali še sedativ. Zaprli smo sobo in čez nekaj časa samo slišali glasen pok. Kobila je nezavestna padla na tla in takrat so ji vbrizgali še sredstvo za evtanazijo. Zanimivo je, da imajo konji tako močno srce, da jim bije še maksimalno 15 min po prenehanju dihanja. Nato smo jo premestili v hladilnico, kjer je pričakala lastnike, ki so se odločili, da jo bodo doma pokopali. Tako se je najin delovni dan končal precej turobno, tako kot je bilo vreme. Šle sva na avtobus, ki se je na poti do doma pokvaril, zato sva šli na naslednjega, ki naju je peljal neznano v mesto, zato sva izgubljeni tavali gor in dol. Čez nekaj časa pa sva se kar dobro orientirali in našli znane stavbe, ki so naju pospremile do doma.






torek, 30. oktober 2018



30.10.2018
17:34

16. DAN

NEVROLOŠKA AMBULANTA AISTI

Danes je bil zaspan dan, saj so poleg naju zehali tudi veterinarji na kliniki. S še več dela kot včeraj, smo dan pričeli z 15- letnim psom, kateremu smo s pomočjo rentgena diagnosticirali tvorbe na pljučih. Aplicirali smo mu velike količine zdravil in ga nato namestili v hospital.


Na sosednji operacijski mizi je ležal srednje velik pes mešanček, kateri je imel tumor na spodnji čeljusti. Z operacijo smo ga uspešno odstranili.



Po tej operaciji je takoj sledila operacija črevesja iz katerega smo odstranili veliko gmoto trave, dlake in drugih primesi.



Temu podoben psiček je imel poseg, pri katerem so mu vzeli vzorce mišic in jih poslali na nadaljnje laboratorijske preiskave.



Agresiven maček je imel ogromen absces na levem licu. Lice smo odprli in očistili gnoj, nato mu vstavili drenažo.



V zobni ambulanti so opravljali čiščenje zobnega kamna pri psu pasme papilon.


Naš najbolj miren in tudi zadnji pacient pasme kodrasti bišon je bil dehidriran, zato smo mu pod kožo aplicirali infuzijsko tekočino.


Zaspani se po praksi odpraviva domov, si skuhava kosilo, se uleževa na posteljo in utrujeni piševa blog. Kmalu se bova odpravili spat. Lahko noč pa fejst bodte!  

VETERINARSKA FAKULTETA

Na kliniki se je dan pričel z obravnavo tujega članka o koliki, ki ga je veterinarka predstavila študentom. Na najino srečo v angleščini. Osredotočili so se na jemanje vzorcev- biopsijo iz različnih mest pred in po operacijo ter zraven ugotavljali smrtnost. Po obravnavi sva se odpravili na ultrazvok dveh konjev s koliko, na srečo se je en od njiju pozdravil brez operacije. Po tem je sledilo rentgensko slikanje noge ponike, nato pa so slikali še glavo konja, ki so mu pred enim letom operativno odstranili zob. Ta konj je šel kasneje še na zobni pregled in na srečo je bilo z njim vse vredu. Po kosilu naju je veterinarka prosila, naj pripeljeva dva konja za učenje iz boksev. Veterinarka jim je pokazala kako se naredi nevrološki pregled, konjička pa sta nama zaradi dolgčasa med tem kar precej nagajala. Vesni je njen še posebej nagajal, jo med pregledom hotel gristi in ščipati ona pa mu je zaradi velike množice okoli sebe malo težje pokazala kdo je šef. Moj konj Ville je bil na začetku kar prijazen, svojeglav pa je postal, ko so prinesli priboljške. Študentje so opazovali razne reflekse, opazovali gibanje konja z dvignjeno glavo. Gledali so kako se konj giblje, če mu nekdo ob hoji vleče rep v stran. Po dveh skupinah sva odšli domov. 



Za razliko od včeraj ni bilo snega, je bil pa zato leden veter z malo dežja. Zaradi slabega vremena in teme danes nisva šli nikamor in uživava v toplini stanovanja. 




















ponedeljek, 29. oktober 2018



29.10.2018
15:34

15. DAN

NEVROLOŠKA AMBULANTA AISTI

Še zadnji teden na Finskem se je pričel in tako tudi zadnji teden prakse. Z zaspanim ponedeljkom sva odšli na prakso in sicer že ob osmih zjutraj. Skoraj da ne, sva zaspali a vseeno lepo počasi odšli do ambulante. Danes je bilo kar nekaj pacientov in je čas mineval hitro. Na operacijski mizi je že čakal na operacijo maine coon, ki je imel zdrobljeno glavico stegnenice. Operacija je tekla gladko in hitro, tako da je muci po počitku lahko odšel domov. 



Naslednji je bil boxer. Zelo srbeča ušesa so pokazala veliko umazanije katero je veterinarka Jelena očistila iz sluhovodov. 

Veliko smo imeli mačjih pacientov in ena od mnogih operacij, pri kateri sva bili, je bila kastracija kriptorhita in odstranitev fiksacijskih žičk iz kolen. 

 

Velikokrat ni vse tako lepo kakor bi želeli in tudi danes je bil z nami v ambulanti buldog Hugo. Odpeljali smo ga na rentgensko slikanje, katerega sem tudi sama opravljala(Urška), medtem ko je Irma v sosednji ambulanti pazila na agresivnega psa, da ni skočil z mize. Buldogi imajo ogromno težav in Hugo je imel prav vse. Komaj sedem mesecev star ima težave s kolki, dihanjem, na sliki lahko vidi nepravilna lega kolčne glavice, veliko maščobe in pa tudi rast repne kosti na noter.


Na nevrološki strani klinike smo kot vsak dan imeli slikanje na Mri-ju. Mačke, ki smo jih kasneje operirali, mastifa, mešančka in še par drugih. Med slikanjem in pripravo pacientov smo skozi okno videli naš pravi sneg.


Ko sva odstranili kanilo psu, katerega je Irma pazila sva ob treh odšli proti domu. V centru sva zamenjali še obleke, ki jih je Urška včeraj kupila, se vstavili še v Lidlu in v zasneženem popoldnevu odkorakali do stanovanja. Trenutno piševa ta blog, spodaj pod najino posteljo lepo spi Vesna, Urša je odšla v trgovino, ko končava pa se bova odpravile skuhati kosilo. Mogoče kasneje pogledava tudi kakšen film ali pa si celo(če nama uspe) prebereva kaj snovi. 

VETERINARSKA FAKULTETA

Na kliniki za velike živali ni bilo danes nič pestro. Edini novi pacient je bil konj, ki je imel težave z desnim očesom. Oko je imel priprto, kot bi bilo zelo občutljivo, na nadalnjem pregledu pa nisem bila prisotna, saj sem bila z že drugimi pacienti. Najprej smo kot vedno zjutraj opravili vizito vseh konj, ki pa je bila zelo kratka, saj se je veterinarju že mudilo na poseg odstranitve tumorja.

Z ostalimi veterinarkami sem odšla in se razporedila, kje bi delala. Šla sem na rentgensko slikanje z žrebičkom, ki je imel prejšnji teden artroskopijo komolca na desni strani. Morala sem si nadeti zaščitno pregrinjalo ter zaščito za ščitnico na vrat. Nato sem držala žrebička in ga obračala, kot je zahtevala veterinarka, ki je opravljala rtg. Nato sem s tem žrebičkom odšla v prostor s stojnicami, kjer sem ga držala, da so mu očistili rano, iz sklepa odvzeli vzorec tekočine ter vse skupaj sterilno povili. Glede na to, da je žrebička zelo bolelo in je imel vročino, pa je bil zelo igriv in nagajiv. Po tem sem ga pospremila do boksa, kjer ga je že nestrpno čakala mama. Dala sem ga v boks, mu nadela pleten nagobčnik, mu snela oglavko in ga pustila počivati.


Nato sem študentki pomagala pri povijanju noge oziroma kopita kobili, ki je bila zelo nemirna. Stala sem ob njej ter jo držala in tolažila hkrati, da se je umirila. Tako ji je lahko študentka povila nogo dokaj hitro in varno. Kobila je imela že kanilo v vratu. Po tem mi je študentka naročila, da jo naj peljem v njen boks, mi povedala številko boksa, da sem jo pravilno namestila. Dali sva ji še nekaj hrane (mrve) in jo pustili.


Ker ni bilo nobene stranke več in ni bilo nič dela, sem lahko odšla domov prej, kar pa je zelo prijalo, saj je zunaj že snežilo. K sreči sem imela s sabo dežnik in avtobus je prišel zelo hitro, tako da nisem ravno zamrznila. Ker sem prišla domov prej, sem si naredila kosilo ter se učila matematiko J. Po tem sva šli obe dve z Uršo spat, saj naju je ta mraz zelo utrudil.

Danes mi je končno uspelo urediti vse dokumente, da se bom sploh lahko vrnila domov. Prejšnji teden sem namreč izgubila oziroma so mi ukradli denarnico. Tako sem morala iti na policijo, kjer so napisali zapisnik, s katerim sem nato odšla na Avstrijsko ambasado, saj je Slovenci nimamo. Vmes sem obiskala še dve »lost and found« trgovini a žal denarnice tam ni bilo. Na ambasadi so bili zelo prijazni ter mi hitro izdali urgentni potni list. Kljub finančni škodi, ki jo bom zaradi tega imela, gledam na stvar pozitivno, saj je bila to le še ena izkušnja več v življenju pa če tudi negativna. Zvečer se bom poizkušala malo učiti, saj me ob prihodu v Slovenijo čaka en kup testov. Bunda ki sem si jo včeraj kupila mi je danes prišla še kako prav saj je cel dan snežilo, pločniki pa postajajo nevarno zaledeneli.