20.10.2018
17.46

7.DAN - AVANTURE

IRMA IN URŠKA

Sobota je dan, ko se lahko zjutraj malo dlje spi, zato smo tudi me spale do 10.00. Medtem, ko Urša preživlja vikend na Švedskem, ga me vsaka malo po svoje. Vesna je s profesorico odšla v živalski vrt, midvi z Irmo pa sva odšli po spominke za najine najdražje.

Sproti sva si ogledali še preostala nerazkrita mesta Finske in misliva, da že kar dobro obvladava ulice. Pot je bila lažja saj sva potiskali pedala koles(sicer s praznimi zadnjimi gumami, ampak je šlo haha). Videli sva policiste na velikih konjih, ki so se odpravljali v gručo ljudi, kjer so protestirali za enakopravnost obeh spolov. Rdeče luči, zastoji, gneča in glasovi protestantov so se vlekli po celotni glavni cesti v mestnem središču. Z Irmo sva stopili na toplo v majhno prodajalno s spominki. Imajo zelo lepe stvari, vendar pa tudi zelo drage. Odšli sva še v druge trgovine in kupile kar nekaj stvari. 

Preden sva odšle domov sva se ustavili še v Lidlu in si kupile hrano za jutri. S polno smeha sva prišli do hotela in si naredile pozno kosilo. 

VESNA

Končno sem se zbudila v jutro, ko mi ni bilo treba vstati zgodaj in iti na delo. Spanec se je kar zavlekel pozno v jutro. Ostala sem brez drage Urše, katera že uživa na Švedskem s svojo najljubšo pasmo psov. Napisala mi je sporočilo, da je vse vredu in je varno prispela. Prav tako je poslala sliko psov, katere ima vzrediteljica. Več o švedski avanturi vam bo povedala Urša sama v jutrišnjem blogu.

Zjutraj sva se s profesorico dobili v centru mesta, od koder sva se odpravili na kavo. Tam sva se pogovorili o načrtih za sobotno popoldne. Ob zelo dobri kavi in tipični finski jedi, ki mi jo je kupila profesorica, sva se dogovorili, da bova obiskali živalski vrt v Helsinkih. Obiskali sva ga sami, saj sta si Urška in Irma že izdelali drugačne načrte za današnji dan, Urša pa je na Švedskem.

Tako sva se iz kavarne s profesorico odpravili na avtobus za živalski vrt. Vožnja ni trajala dolgo, saj je vse v Helsinkih blizu, seveda po zaslugi velikega števila prevozniških sredstev. Ko sva prišli do živalskega vrta sva si ob vhodu kupili vstopnici ter se navdušeni podali na sobotno živalsko obarvano dogodivščino. Že ob vhodu naju je prevzel prelep razgled na živalski vrt, morje in mesto onkraj morja. Tudi vreme nama je bilo naklonjeno, saj ni deževalo, prikazalo se je celo sonce.

Najprej sva si ogledali leva, tigra, rise, nato sva se odpravili proti obali, saj je ta živalski vrt v bistvu otok, na njega se pride peš po mostu. Na obali sva uzrli prelep prizor, posijalo je sonce in tako sva lahko posneli nekaj lepih fotografij. Imeli sva prelep razgled na mesto z druge strani ter na ladjice, ki so bile privezane ob pomole.

 

Nato sva na mali plaži s kamni oblikovali ime naše šole ter se odpravile naprej odkrivati skrivnosti živalskega vrta v Helsinkih. Še posebej so naju pritegnili moosi, videli sva samo samice. V finskih gozdovih jih je približno 100.000, samci dosežejo do 700 kilogramov. Vendar nama niso hoteli zapozirati, zato sva se za fotografijo morali zelo potruditi.

Ogledali sva si ves živalski vrt in prehodili ogromno kilometrov, vendar se je splačalo, saj naju je na koncu pričakal zame najljubši del živalskega vrta. To je bila ograda s kopitarji. Sicer običajnih konj niso imeli, sva pa videli prževalskega konja (przewalski konj). To je zadnji divji konj, ki še živi v divjini. Včasih so živeli prosto v stepah Mongolije, danes pa jih najdemo le še 1500 po svetu v ujetništvu ter le še okoli 300 v divjini. So ogrožena vrsta in so najbližji sorodniki domačih konj, zato mi je ogled sorodnikov mojih najljubših živali veliko pomenil.

Imeli so tudi male živali, ptiče, plazilce in žuželke ter glodavce, ki pa sva si jih ogledali znotraj. Vsi akvariji in prostori teh živali so bili povezani z rastlinjakom, kjer je bilo zelo veliko rastlin. Počutili sva se, kot da stojiva sredi deževnega pragozda, bilo je prelepo. Vse okoli naju je bilo zeleno in zelo pomirjujoče.

Po tem pa sva se počasi odpravili proti izhodu oziroma proti postaji, na poti pa sva naredili še nekaj prelepih slik s še druge strani otoka.

Čisto po nesreči sva bile točne in na postaji takoj ujele avtobus, ki naju je peljal nazaj v mesto. Ker sva bili pošteno lačni, sva se odpravili še po nakupih za hrano. S profesorico sva se nato poslovili, odšla je na večerjo, jaz pa sem odšla do stanovanja, kjer sem si sama pripravila večerjo (in je celo nisem prismodila). Nato sem se lotila pisati ta blog, za katerega upam, da Vam bo všeč in boste ob branju dobili željo po obisku Živalskega vrta Helsinki! J