25.10.2018
19.16

12. DAN

NEVROLOŠKA AMBULANTA AISTI

Ura je bila ena in triindvajset minut zjutraj. Irma je že sladko spala, medtem ko sem jaz Urška še bedela pokonci. Dolgčas mi je bilo in nisem vedela kaj početi. Glavo obrnem na desno in vidim spečo lepotico. Pojavi se mi nasmeh na obrazu in brez okrevanja zagrabim Irmin nos. Izrekli sva tudi par besed o pomiti posodi. Snapchat je zdaj v modi in njegovi filtri popestrijo vsako stvar, tako da sem se pozabavala tudi s tem hjehe. No zabavala sem se vse do pol treh, ko se je že meni začelo spati.

NEVROLOŠKA AMBULANTA AISTI

Zjutraj naju danes ni zbudila budilka, saj sva vstali že ob 9.30. To je bil dan, ko naju na poti na prakso prvič ni zeblo, saj sva si končno oblekli bundi. Po enem tednu naju je namreč izučilo in rekli sva si da ne bova več zmrzovali. V kliniki je bilo danes precej zanimivo. Najprej sva odšli na nevrološki del klinike, kjer smo opravili kar nekaj MRI slikanj. Slikali smo mopsa, kateri je bil paraliziran po celem telesu. Njegovi lastniki so povedali, da so odšli na sprehod po gozdu in kar naenkrat je pes padel po tleh.

Na drugi strani klinike je veterinarka psu vstavljala drenažo, saj je imel na levi strani trebuha veliko ugrizno rano. 

Danes sva lahko opravljali kar veliko stvari. Skrbeli sva za živali po anesteziji in jih ekstubirali, ter jim odstranili kanilo.

Ob 18.00 sva zaključili najin dan na kliniki in se odpravili proti domu. Na poti domov sva se vstavili še v Lidlu, saj sva potrebovali nekaj začimb za najino večerjo.

VETERINARSKA FAKULTETA

Četrtek. Zjutraj sem se sama odpravila na delo, saj je imela Urša osebne opravke in ni zmogla biti povsod hkrati. Dan se je začel zelo zaspano. Ko sem prišla na kliniko, še ni bilo skoraj nobene žive duše in tudi ne novih pacientov. Po tem so se zbrali veterinarji in študentje (v bistvu samo študentke) ter so opravljali vizito, ki pa je nisem razumela, saj so govorili v finščini. Zato je bilo tistih petnajst minut zame zelo dolgočasnih in zaspanih. Ker še ni bilo dela, sem se usedla ter brala revije o konjih. Nato pa je prišel pacient in me je glavni veterinar (ki je prav tako iz druge države) povabil na sam poseg. Bila sem zelo vesela, saj verjetno tudi on ve, kako je, ko si nov ter ne razumeš niti besede. Tudi med samim posegom se je potrudil, da sem sodelovala, si nadela sterilne rokavice in palpirala tkivo med samim posegom. Veliko stvari mi je razložil v angleščini. Pacient je bila toplokrvna petindvajset letna kobila. Imela je več težav. Čez nekaj tednov bodo opravili odstranitev zoba, danes pa je prišla zaradi maligne novotvorbe na vaginalni sluznici. Že na ogled je bilo videti boleče ter je močno zaudarjalo, saj je bila maligna novotvorba zelo velika, tkivo pa vneto. Odstranili so tudi del mukoze okoli tumorja, saj je bil le ta zelo agresiven in bi se v prihodnosti lahko tudi ponovil. Med palpacijo tumorja se je videlo, da je na otip tkivo zelo trdno.

 

Pred posegom smo konja sedirali, poseg je potekal stoje. Fiksirali in povili smo rep, da nas med delom ni motil. Nato smo pobrili mesto nad repom, ki sem ga morala zelo dobro očistiti in razkužiti, saj je veterinarka na tem mestu naredila epiduralno anastezijo. To je tehnika lokalne anastezije, ki se izvaja z vbrizgavanjem anestetika v prostor, ki je med trdo možgansko ovojnico in kostjo v hrbteničnem kanalu. Med posegom je veterinar še dodajal lokalni anestetik v samo vaginalno sluznico, kjer je bil tumor.

Sam poseg ni bil čisto sterilen, smo se pa trudili, da bi bil čim bolj. Ko smo umili in razkužili še mesto okoli zadnjičnih odprtin, smo pričeli z odstranjevanjem. Poseg je trajal približno dve uri in pol. Tumor je bil brez zapletov odstranjen, nato je veterinar še zašil mesto, kjer je odrezal tumor. 

Tumor smo spravili v posodo, saj ga bodo poslali naprej na preiskave v laboratorij.

Po šivanju smo v sterilno rokavico natresli led in sluznico še hladili. Že pred posegom pa smo vstavili tudi kateter v sečevod do mehurja, da je urin tekel stran od rane in posega. Prav tako smo odstranili iztrebke iz rektuma z roko. Kobila je že nekaj ur po posegu odšla v domačo oskrbo.

Nato sem morala držati konja, ki so mu odstranjevali podkve. Nato smo ga še stehtali. Njegova teža je znašala 557 kilogramov, bil je zelo velik športni konj. Nato smo mu vstavili kanilo, vstavljanje je trajalo skoraj celo uro, zato se mi je študentka, ki je vstavljala kanilo. zahvalila za potrpežljivost, ker sem ga toliko časa držala in ga tolažila. Nato sem ga peljala v boks, mu snela oglavko ter ga pustila počivati. Nato pa sem odšla domov na počitek še sama.